Ivo Frbežar

Več luči

Zgrabila sta vsakega ki
je neprevidno pogledal
skozi okno ali
pustil vrata odprta

Njuno vrteče kolo je
mendralo noge glave
lomilo prste in rezalo vratove
vsem ki so imeli predolge

Sesipala sta zgradbe in
zasipala vodnjake in
kamenjala vse ki niso priznali
njune prave teme in svetlobe

Skozi prehode se ne da

Špranje reže so prežete
natopljene s krvjo reže tiste
zamašene zamašene
vseskozi vsaskozi

Skozi prehode se ne da
skozi misli odprtine
nazaj pritiskajo spomine
skozi prehode se ne da

Ne sem ne tja
prodirajo le skozi oči
skozi mavrične noči
le skozi prehode se ne da

Odidi z nami

Si prerezat vrat
z nami vrat
zaželi si odprt
z nami v trden mrak odidi

Spat v trden mrak
za giljotino vrat
se ozri z nami v trden
mrak v mrak odidi

Da ti z nami
zareže vrat čisto gladko
zavedno z nami stopi skozi vrat
v trden odrešujoči mrak

Ko se zjasni

Vsak dan novo gnezdo
novemu mladiču
nov dom
ptica spleta

Vsako jutro nova ptica
novo gnezdo med
vejami z
muko znaša

Vsako gnezdo za jajce
vedno znova vedno
znova ne pomeni
varnost doma

Zaljubljena

Nebo je gledalo njene oči
Njeno lice je božalo veter
Bilke njene dlani in
Jo poljubljale

Drevo je stegnilo svoje veje
Jabolko je jedlo njena usteca po
Soku so tekle njene ustnice in
Se poljubljale

Čez hladen piš je zavel studenec
Jablana je sklonila svoje korenine
Bela senca se je v
Ljubo zaljubila

Ljudje so predrzni

Kdo pa ste
da si upate
dvomiti da si upate
dvomiti

Prekleti črvi
črvivi
ali se zavedate
da vas lahko

Pohodim
ti boga
ali niso danes
ljudje predrzni ni res

Ivo Frbežar