| * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * OBROBJA * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * OBROBJA * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * |
 št. 3-4 (37-38) DECEMBER 2009 ISSN 1505-1676 |
poljska književnost, poljska poezija
|
 o avtorjuo prevajalcunazaj |
Szymon BabuchowskiJutro v Vézelayuvstal sem ob petih in petnajst da bi ujel sonceozka uličica je peljala med prastarimi hišami ptiči so se skrivali po zidkih na strehah – njihovi glasovi prebujeni slutnjo so se sprevrgli v alarm +in ko sem z griča objel celotno obzorje se je zazdelo da kričijo vsi gozdovi tega sveta le ljudje so spali spanje nepravičnih preostanek planeta pa se tresel pred prihodom Gospoda +Sonce ni vzšlo – skrilo se je za oblaki nisi tako preprost ne daš se ujeti celo ptiči so utihnili – zdaj hrumi mesto razočarani Japonec skriva svoj fotoaparat
Tyniecsi – vem da si tukaj – ne skriješ se o Bogprežal sem na Tebe že od ranega jutra prišel si skozi priprta vrata avta skozi okno pa si ušel – stopal sem po pesku iskal tvoje sledi na poteptani zemlji noge so se prebijale med bodičevjem in krtinami na kraj kjer je kamen trgal reko na koščke platno neba pa so sekala velika letala
z griča je gledal samostan meril z grozečim pogledom
tisoče drobnih lučk po izhodu iz cerkve
Fuerteventuravrženi z vulkana na peščeno plažov senci palm v umetnem raju in blaženem brezdelju ležimo zaročeni s seboj tukaj pri oceanu v njegovem mehkem bučanju praznujemo viharno pol kilometra stran pa je resnično življenje: gore zaledenele lave mesečeva pokrajina rja zlato medenina in rdečina – puščavski pašniki kjer le koze najdejo kaj zase
včeraj smo potovali – vdani nissan micra
Prstanto popoldne je po zemlji kipela pomlad –zaplate jasnine brezovo zelenje dirke cvetov samo brezdanji vodnjak temnih borovcev je šepetal: to je velika skrivnost gozda od Katovic do Opole me je zibal vlak nekaj se je v meni končalo in nekaj začelo zrak je bil poln prozornih glasov ki so prepevali: ljubezen se nikoli ne konča
kdo je tedaj mogel slutiti da bo moj prstan
stavek vgraviran v prstan za večno
Na pogrebpo globokem snegu se pomika krsta na sanehotroci iščejo toploto objemajo les ne vidiš izza okvirja: je jutro ali večer nebo se je od premočne beline stemnilo
čez hip bo snežilo in v snežnem viharju
Szymon Babuchowski
|
| poljska književnost, poljska poezija |